Diatonična harmonika, pogovorno frajtonarca, sicer pa tudi gumbna harmonika ali prostotonska harmonika, je vrsta harmonike, za katero je značilno, da pri stiskanju ali vlečenju meha na neki tipki proizvaja različen ton. Pri harmonikah starejše izdelave zanihata dva jezička za vsak ton, pri novejših pa kar trije, kar vpliva na barvo zvoka. Enovrstne in dvovrstne harmonike so starejše izdelave, najnovejše pa premorejo na melodični strani celo štiri vrste gumbov. Harmonike razlikujemo tudi po razvrstitvi tonov A, B, C vrste na melodični strani, kar pogojuje način igranja. Godci so razlikovali slovensko, nemško ali štajersko uglasbitev. 

Diatonična harmonika (frajtonarca) spada v skupino aerofonov ali zrakovnih glasbil. Po nastanku je med najmlajšimi ljudskimi glasbili, po razširjenosti pa med prvimi, saj je v pičlih sto letih prodrla v vse evropske dežele in ponekod izpodrinila mnoga dotedanja godčevska glasbila. Njen izumitelj je isti kot za orglice, Ch. Fr. L. Buschmann (1805 – 1864). Naredil je obe glasbili v istem času, 1821/22, in sta v bistvu enaki. Pri obeh so zvočila kovinski nihajoči jezički, le da jim pri orglicah dovajamo zrak neposredno s pihanjem, pri harmoniki pa s pomočjo meha.

V Slovenijo je diatonična harmonika prišla nekako takrat kot orglice, se pravi v začetku druge polovice 19. stoletja. 

Najbolj razširjana v Sloveniji je trivrstna diatonična harmonika. Poznamo pa še enovrstne, dvovrstne, štirivrstne in pet vrstne diatonične harmonike. Poleg okroglih gumbov je glavna značilnost diatonične harmonike še, da se s pritiskom na isto tipko skoraj vedno oglasi različen ton, če meh stiskamo oziroma vlečemo. Pri klavirski harmoniki je ton isti. Igranje na diatonično harmoniko je tudi durovsko omejeno.

KAKO DELUJE DIATONIČNA HARMONIKA

S pritiskom prsta na tipko, mehanizem odmakne pokrovček in spusti zrak skozi glasilke, ki so pritrjene na glasovnicah. Pretok zraka povzroči, da jezički zanihajo in pri tem ustvarijo zvok. Pri triglasnih harmonikah sočasno zanihajo trije jezički in za vsak ton rabimo tri glasilke. Na vsaki glasilki sta dva jezička in dva poklopca. Trije jezički zanihajo pri vsesavanju zraka, drugi trije pa pri iztiskanju zraka. 

Nihanje uravnavajo poklopci. Pri diatonični harmoniki je pri vsesavanju zraka skoraj vedno drugačen ton, kot pri iztiskanju zraka. Trajanje zvoka je odvisno od tega, kako dolgo držimo prst na tipki. Ko odmaknemo prst, vzmet potisne mehanizem v prvotno lego in zapre pretok zraka.

ZANIMIVOSTI

Slovenci imamo celo vrsto svetovno znanih harmonikarskih prvakov. Zoran Zorko je znan po tem, da je igral harmoniko najdlje časa na svetu, in sicer kar 35 ur in 32 minut.

Harmonika je inštrument s tipkami. Sestavljena je iz klaviature, registrov, meha, basov in jermenov.

S klaviaturo določamo ton in tudi višino tona, z registri lahko igramo v različnih zvočnih barvah in oponašamo druge inštrumente, z mehom določamo glasnost tona oz. dinamiko. Poznamo več vrst harmonik: Klavirsko, diatonično, kromatično, elektronično oz. elektronium in ustno harmoniko.

KAKO DELUJE HARMONIKA

Harmoniko igramo z desno in levo roko. Imamo jo pripeto z jermeni zato da se igranjem ne premika. Z desno roko igramo na klaviaturi, z levo roko pa premikamo meh in igramo base.

Če meha ne vlečemo navzven ali navznoter, se harmonika ne oglasi. Igranje lahko popestrimo še z spreminjanjem registrov, odvisno od posamezne skladbe.