Pokrajine spominov – razmišljanja o razstavi  

Leta 2017 smo se zbrali na otvoritvi moje samostojne razstave v prostorih Glasbene šole Radlje ob Dravi. Spominjam se, da smo obujali spomine na preteklost… še posebej jaz sem bil nostalgičen, ker sem postavil razstavo v prostorih v katerih sem preživel svojih dvanajst najlepših otroških let. Z mojo družino smo živeli v »ravnateljskem stanovanju« v pritličju takratne šole, ki je počasi postala «stara šola«, sedaj pa glasbena. Na zidove naše nekdanje dnevne sobe sem obesil slike… te iste sobe v kotu kateri je stal klavir, na katerem je moja mama z  učenci preigravala klavirske začetnice. 

Slike smo obesili tudi na hodnik, kjer so po tleh še zmeraj ploščice izpred več kot sto let in so jih zgladili tisoči učenci in njihovi učitelji. Seveda je likovno opremljena bila tudi dvorana s klavirjem. 

V tej lepi dvorani bodo moje slike ostale kot stalna likovna oprema. Tematsko so vse povezane z neposrednim okoljem. Na slikah visokih formatov so prikazani stilizirani izrezi vrtov. Ena ima naslov Vrt za vilo Čira-čara, ki je še danes najlepša hiša v Radljah… dolga leta pa moj dom. Reki Dravi so posvečene štiri slike. Že naslovi povedo, da to niso samo krajine ampak razmišljanja o reki kot simbolu. Moja reka, Brodnik na mitski reki, Odsev drevaka… Na več slikah se pojavljajo tudi človeške figure – to smo mi, ki plujemo po reki časa. Upam, da bodo obiskovalci kakšnega koncerta ob poslušanju glasbe z mislimi odpotovali kdaj tudi v moj Amarkord, ki jih obdaja v obliki slik. 

Zoran Ogrinc