Akustične kitare so zelo podobne klasičnim, le da imajo malo večji trup, ožji vrat, ki je tudi bolj ojačan in jeklenske strune, ki oddajajo glasnejši in čistejši zvok.

– PICK-UP SENZOR POD KOBILICO:

• Po tem delu se elektro-akustične kitare ločijo od akustičnih
• Lahko priklopimo na ozvočenje

Uporabljajo se skoraj v vsaki glasbi, največ v bluesu, rocku in rock’n’rollu.
Manjša oddaljenost strun od ubiralke in ojačevalec omogočata tehnike, ki jih je na akustični kitari skoraj nemogoče izvesti.

S POMOČJO OJAČEVALCA LAHKO:

• Spreminjamo glasnost zvoka
• Spreminjamo čistost tona
• Dodamo efekte, ki vse skupaj še bolj popestrijo

So predniki današnjih klasičnih kitar. So nekoliko manjše in bolj delikatnejše, v povezavi s tem pa je jakost zvoka, ki ga lahko oddajo, manjša. Vse strune imajo v parih. Bolj pogosto kot solistični instrument so se te kitare uporabljale v raznih ansamblih, kot instrument za poudarjanje ritma.
Renesančne in baročne kitare med seboj ni težko ločiti, saj ima baročna veliko okraskov, ki so izdelani zelo v detajle, za razliko od renesančne, ki je dokaj pusta.