Glasbena šola s ponosom predstavlja razmišljanje in kritiko ene izmen najodmevnejših kritičark Olivere Ilić.
Tradicionalna povezava klasične glasbe in baleta se odraža tudi v današnjem času, saj je zadnja desetletja veliko število slovenskih glasbenih šol razširilo svojo dejavnost tudi na baletno področje. V okviru glasbenih šol se odpirajo baletni oddelki, čigar poslanstvo je usmerjeno, ne samo v baletno izobraževanje ampak predvsem v širjenje baletne umetnosti. Baletni plesalci, ki se posvečajo poučevanju baleta imajo kompleksno nalogo: ob podajanju osnovnih informacij in znanj o baletu, ki temeljijo na strokovnem poučevanju, je njihova naloga tudi priprava predstav v okviru letne produkcije. Priprava tovrstnih predstav je zelo zahtevna, saj ponavadi baletni pedagog s približno sedemdeseti učenci, toliko jih v poprečju obiskuje balet, poskrbi za zgodbo, glasbo, kostume, sceno in seveda koreografijo. Brez podpore ravnateljev in ostalih sodelavcev, ki pomagajo pripredstavah, projekti ne bi bili izvedljivi in je zato toliko bolj pomembno, da se širša javnost in strokovna srenja seznani z njihovim delom.
Tovrstnih baletnih oddelkov ob glasbenih šolah v Sloveniji je relativno veliko in njihova ustanovitev je odvisna od več dejavnikov, med katerimi sta zagotovo najpomembnejša, zanimanje za baletno umetnost in dobra organizacija, ki vključuje angažiranje profesionalnega baletnega pedagoga. Možnost baletnega izobraževanja izven Maribora in Ljubljane je od neprecenljivega pomena za vzgojo in izobraževanje šoloobveznih otrok, zato glasbene šole nudijo vso podporo baletnim pedagogom, posebej, ko gre za letne produkcije, s katerimi učenci nastopajo, ne samo pred svojimi starši, ampak tudi v osnih šolah, kjer svojim vrstnikom predstavijo sadove svojega dela. Kot primer dobre prakse je pričujoči tekst posvečen baletnemu oddelku, ki že dvajset let deluje v sklopu Glasbene šole Radlje ob Dravi.
Baletno šolo v Radljah, skupaj s podružnico Dravograd, povprečno obiskuje 50-70 otrok. Pouk imajo enkrat do dvakrat na teden, kar je za baletno izobraževanje spodnji minimum, zato je vloga učitelja odločujoča, da v takih okoliščinah poda bistvo baleta in ne samo površen prikaz baletno-plesnih točk. To nalogo strokovno in odgovorno opravlja že 16 let Galina Čajka Kuhar. Rojena v Kazakhstanu, z diplomo Vaganove akademije, s petletno prakso v Teatru Musorskega v Sankt-Petersburgu, je 1994 leta prišla v Maribor in je kot prvakinja baleta obogatila mariborsko kulturno življenje z vlogami v baletih Labodje jezero, Giselle, Don Kihot, Coppelia, Spartak, Trnuljčica, Grk Zorba, Bajadera, Hrestač… Je dobitnica najvišje nagrade za balet, nagrade Lydie Wisiakove. Svoje baletne izkušnje je vrsto let prenašala na mlajše rodove na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. S prihodom v Glasbeno šolo Radlje ob Dravi je nadaljevala pedagoško dejavnost od koder so se nekateri njeni učenci podali na profesionalno pot in so danes vidni umetniki v baletnih ansamblih, nadaljujejo šolanje in na tekmovanjih dosegajo visoke rezultate. Omenimo Nino Noč, solistko ljubljanskega baleta, Klaro in Manco Strmčnik, ki nadaljujeta šolanje na Višji baletni šoli v Ljubljani, Maro Vranaričić pa pleše v mariborskem baletu. Vsi omenjeni so prva leta šolanja bili deležni izobraževanja po najbolj priznani svetovni metodi Agripine Vaganovne, ki jo je Galina Čajka sistematično prenašala na svoje učence in jim omogočila nadaljnje šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru.
Pod njenim vodstvom je šola sodelovala na revijah glasbenih sol v Portorožu,Velenju, Rogaŝki Slatini, gostovali so v Ruskem centrum v Ljubljani, v Kulturnem domu v Škofji Loki, v kristalni dvorani v Rogaŝki Slatini. S predstavami Peter in Volk, Rdeca Kapica in Volk in kozlicki so obogatili šolarje v Radljah, Dravogradu, Slovenj Gradcu, Ravnah na Koroŝkem, Šentjanžu. Predstave si je ogledalo ogledalo okoli 4000 otrok.
Vse zgoraj našteto govori o veliki angažiranosti Galine Čajka Kuhar na področju baletnega izobraževanja. Predana delu, svoje produkcije vodi izza scenskih kulis in pozablja, da je skupni poklon nastopajočih in pedagoga sestavni del predstav namreč, na predstavah se jih ne udeležuje. Tako je bilo tudi na zadnji uprizoritvi v Dravogradu. Kot gostja predstave, avtorica teksta, sem opazovala priprave na dogodek. Fascinantno je bilo videti kako celotna ekipa, od učiteljice, ravnatelja, pomožnega osebja, v telovadnici ustvarjajo gledališko vzdušje, ki so ga mladi obiskovalci hitro začutili in s pozornostjo spremljali njen potek. Iz strokovnega vidika lahko samo ocenim, da je predstava Volk in kozliči primer dobre prakse s področja baleta. Galina Čajka Kuhar je organsko spletla vse scenske elemente v skladno celoto – od odrske postavitve, luči, govorjenega teksta, glasbe, kostumov in koreografije. Posebej je koreografija ustrezala starostni stopnji in baletnemu znanju učencev. Koreografije niso bile dolgočasne ampak tudi ne prezahtevne, tako da so plesalci pokazali tisto kar obvladajo in so sproščeno podajali svoje vloge.
Ob zaključku, gre priznanje vsem udeleženim v baletnem izobraževanju, predvsem ravnatelju Mateju Švabu, staršem učencev, učencem in baletni pedagoginji Galini Čajka Kuhar.
Nedavni komentarji